Ustrezna pogodba o zaposlitvi je pogoj za dober odnos med delavcem in delodajalcem | petek, 02.12.2016 11:12

Vsebina, pogoji za sklenitev in način sklenitve pogodbe o zaposlitvi so opredeljeni v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Dodatno lahko obvezne sestavine opredeljuje tudi morebitna kolektivna pogodba, ki zavezujejo delodajalca, in splošni akti delodajalca.

ZDR-1 v 31. členu celo taksativno našteva obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi. To so tiste sestavine, ki jih mora vsebovati vsaka pogodba o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi, ki vsebuje vse v predpisih naštete obvezne sestavine, je formalno pravno zadostila zakonskim določbam. Vendar pa takšna pogodba, ki določa le minimalne pravice in obveznosti, ki jih določajo zakon, morebitna kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca, in morebitni splošni akti delodajalca, še zdaleč ne ureja vseh medsebojnih razmerij delavca in delodajalca in pušča številna odprta vprašanja med strankama. Odprta vprašanja pa, kot je vsem znano, vzbujajo dvome, dopuščajo različno interpretacijo in vodijo v spore.

Dobra pogodba – dobri odnosi!
Delodajalci se pogosto bojijo reakcije delavca, ki bi mu ponudili v podpis pogodbo o zaposlitvi, ki bi urejala vsa, za obe stranki pomembna, področja. Bojijo se nezadovoljstva delavca, ki bi moral podpisati pogodbo, ki vsebuje določbe o dopustni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov ali celo izredne odpovedi, določbe o obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, seveda z natančno opredeljeno sankcijo za kršitev teh določb, konkurenčno prepoved, konkurenčno klavzulo ter določbe o drugih obveznostih delavca.

Naše dolgoletne izkušnje s področja delovnega prava, še posebej področja sklepanja pogodb o zaposlitvi, pa so ravno nasprotne. Delavec bo pogodbo, ki bo natančno opredeljevala njegove pravice in obveznost ter seveda tudi sankcije za morebitne kršitve teh določb, zelo natančno prebral in se vanjo poglobil. Tako bo že pred nastopom dela dobro seznanjen o njegovih obveznostih, o dopustnem in nedopustnem ravnanju ter o sankcijah, ki ga lahko zadenejo v primeru kršitve posamezne določbe. Takšne pogodbe delavca ne prestrašijo, temveč ga prisilijo v to, da že pred sklenitvijo delovnega razmerja, dobro premisli, kakšni so njegovi nameni, kakšne obveznosti dejansko lahko prevzame in se tako na podlagi vseh informacij lahko pravilno odloči, ali bo delo pod takšnimi pogoji sprejel ali ne. Tako pozneje ne prihaja do dvomov in presenečenj, ko bi delodajalec od delavca pričakoval stvari, s katerimi delavec ni bil seznanjen in jih ni bil pripravljen ali zmožen prevzeti.

Pogodba, ki natančno opredeljuje vse pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, omogoča tudi večjo pravno varnost delavcu, saj ta točno ve, kaj se od njega pričakuje, kakšno njegovo ravnanje je pričakovano in dopustno, ter za kakšna ravnanja ali opustitve bo sankcioniran. In ne samo to – vnaprej je seznanjen tudi s sankcijo, ki ga lahko doleti za določeno kršitev.

Natančno urejena medsebojna razmerja v pogodbi o zaposlitvi tako omogočajo, da se stranki počutita bolj varni, pomirjeni in samozavestni, kar vse so nujne predpostavke za dober odnos med njima. Delavec je v vsakem primeru zavarovan z minimalnimi pravicami, ki jih določajo ZDR-1, kolektivna pogodba in splošni akti delodajalca

Strah, da bi delodajalec delavca zavezal k obveznostim, ki so v nasprotju z veljavno zakonodajo, ali mu kratil minimalne pravice, predpisane v veljavni delovnopravni zakonodaji, je odveč. V delovnem pravu namreč velja, da noben nižji akt ne more določiti manj pravic za delavca, kot jih zanj določa višji pravni akt. Če je kakšno določilo v pogodbi o zaposlitvi v nasprotju s splošnimi določbami o minimalnih pravicah in obveznostih delavca in delodajalca, določenimi z zakonom, kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca, se uporabljajo določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov delodajalca, s katerimi je delno določena vsebina pogodbe o zaposlitvi, kot sestavni del te pogodbe. Tako so delavcu v vsakem primeru zagotovljene minimalne pravice, ki mu gredo po ZDR-1 ali kolektivni pogodbi, ne glede na določbe v pogodbi o zaposlitvi.

Pogodbo o zaposlitvi naj pripravi pravnik strokovnjak za delovno pravo
Iz vsega, kar smo navedli zgoraj, je jasno, da je dobro pogodbo o zaposlitvi, ki bi urejala vsa pomembna področja za delavca in delodajalca, ter hkrati ne bi kršila minimalnih pravic, ki gredo delavcu po veljavnih predpisih, težko pripraviti. Le pravnik, ki se dobro spozna na delovnopravno zakonodajo in ki ima hkrati dolgoletne izkušnje iz prakse s tega področja, bo znal pravno formalno urediti medsebojne pravice delavca in delodajalca tako, da pozneje ne bo prihajalo do dvomov, različnih interpretacij in sporov.

Pripravila Darja Golob Koritnik, univ. dipl. prav.
Dostopno na: http://data.si/blog/2016/11/28/pogodba-o-zaposlitvi-pogoj-za-dober-odnos-med-delavcem-in-delodajalcem/