Regresni zahtevek: ko zavarovalnica izstavi račun | sreda, 06.01.2016 07:09

Če se bo vaš delavec poškodoval na delovnem mestu, vam lahko Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izstavi račun oziroma vam pošlje regresni zahtevek. To pomeni, da bodo od vas, kot delodajalca, zahtevali povrnitev stroškov, ki so nastali z zdravljenjem delavca.

Na ZZZS pojasnjujejo, da je po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju njihova pravica in dolžnost, da od tistega, ki je z naklepoma ali iz malomarnost povzročil okvaro zdravja ali smrt zavarovane osebe, zahteva povračilo škode in mu torej izstavi regresni zahtevek: »Z regresnimi zahtevki se izostruje odgovornost in preprečujejo neodgovorna ravnanja, ki ne morejo in ne smejo biti predmet načel solidarnosti v obveznem zdravstvenem zavarovanju (kršenje različnih predpisov, neupoštevanje higienskih oziroma sanitarnih ukrepov, neupoštevanje ukrepov varstva pri delu, kršenje javnega reda in miru ter drugo). Stroški teh dejanj so po našem mnenju lahko zgolj predmet individualne odgovornosti tistega, ki jo je navsezadnje povzročil.«
 
Lani so na ZZZS izstavili 410 regresnih zahtevkov v skupni vrednosti 2,6 milijona evrov, izterjali pa so jih za slabega 1,5 milijona evrov. Ker so v številko vključeni vsi primeri regresnih zahtevkov, na ZZZS le ocenjujejo, da so jih 70 odstotkov poslali delodajalcem. Nanašali so se na 2,9 odstotka bolniških odsotnosti zaradi poškodb pri delu – teh je bilo skupaj kar 13.990.

Kdaj zdravstvena zavarovalnica pošlje regresni zahtevek?
Da bodo zahtevali vračilo stroškov za zdravstvene storitve, se ZZZS odloči, če upravičeno menijo, da je do nesreče pri delu prišlo zaradi opustitve varnostnih ukrepov delodajalca. K zahtevi priložijo zapisnik inšpektorata za delo, morebitne pravnomočne sodbe, izjave prič in račune zdravstvenih ustanov.

Če delodajalec zahtevka ne plača, bo ZZZS proti njemu vložila tožbo. »Samo stopnjo krivde, okoliščine, ki so privedle do škodnega dogodka, ugotavlja sodišče, ki lahko tekom samega postopka angažira izvedenca ustrezne stroke (npr. iz varstva pri delu) in z izjavami prič, vpogledom v listine,« pravijo na ZZZS. V skladu z novejšo sodno prakso lahko sodišče upošteva tudi morebitno soodgovornost zavarovanca za nastalo škodo v obliki deljene krivde (npr. 70 % proti 30 %).

Delodajalec je, pravijo na ZZZS, odgovoren za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, in za škodo, ki nastane zaradi kršenja predpisov s področja varstva pri delu.

Regresni zahtevek največkrat zaradi nezgod pri delu
ZZZS regresne zahtevke izstavlja največkrat zaradi nezgod pri delu, pa tudi zaradi ugrizov psov, pretepov in zastrupitev s hrano. Nezgode na delovnem mestu se največkrat zgodijo v gradbeništvu, v vojski in policiji, pri proizvodnji kovinskih izdelkov, v zdravstvu in socialnem varstvu, v trgovini ter pri popravilih izdelkov široke uporabe. Največkrat se delavci poškodujejo tako, da padejo iz višine, jih stisne, pridejo v tik z elektriko ali nanje pade predmet.

Na ZZZS pravijo, da bi bilo do drugih delodajalcev, ki dosledno in zgledno izvajajo vse ukrepe varnosti in zdravja pri delu nepošteno, če bi bila višina, do katere je mogoče izstaviti regresni zahtevek omejena ali če jih ne bi izstavljali. Škoda povzročena z neustreznim ravnanjem bi v takem primeru bremenila vse plačnike prispevkov.
 
Dostopno na: http://data.si/blog/2015/12/02/regresni-zahtevek-ko-zavarovalnica-izstavi-racun/
Foto: http://www.remotelogisticsinternational.com/