Komu pripada nadomestilo za ločeno življenje, komu terenski dodatek? | četrtek, 23.02.2017 08:46

Ali veste komu pripada nadomestilo za ločeno življenje, komu terenski dodatek?

Terenski dodatek je povračilo stroškov za delo na terenu. Ne določa ga Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), temveč kolektivne pogodbe. Ta se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, če je izplačan delavcu, ki najmanj dva dni zaporedoma dela in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca. V primeru, da delodajalec takšnemu delavcu na terenu zagotovi prehrano in prenočevanje, se ta ne všteva v osnovo do 4,49 evra na dan.

Nadomestilo za ločeno življenje pripada delavcu, ki opravlja delo izven kraja, kjer živi s svojo družino, ter zato zaradi službenih potreb v času delovnih obveznosti prebiva ločeno od svoje družine, do višine 334 evrov na mesec. To velja za družine, ki imajo otroke, stare do otrokovega dopolnjenega osemnajstega leta starosti oziroma največ do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se otrok redno šola.

Izplačila in pogojev v zvezi z jubilejnimi nagradami ne določa ZDR-1, temveč je to urejeno v posameznih kolektivnih pogodbah, aktih delodajalca ali pogodbi o zaposlitvi. Za izplačilo jubilejne nagrade pa je ključnega pomena izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice do izplačila. Gre namreč za nagrado, s katero se nagradi zaposlenega delavca za dolgoletno lojalnost delodajalcu. Jubilejna nagrada lahko delavcu pripada ali za skupno delovno dobo ali pa za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu.

V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne všteva do višin:
  • 460 evrov za 10 let delovne dobe,
  • 689 evrov za 20 let delovne dobe,
  • 919 evrov za 30 let delovne dobe,
  • 919 evrov za 40 let delovne dobe.
Odpravnina ob upokojitvi se do višine 4.063 evrov ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Delodajalec mora delavcu, ki se upokojuje in je bil pri njemu zaposlen najmanj pet let, po ZDR-1 izplačati odpravnino ali v višini dveh povprečnih plač v RS za pretekle tri mesece ali pa v višini dveh povprečnih mesečnih plač za zadnje tri mesece, če je slednje za delavca ugodneje. V obeh primerih hkrati velja, da je nedavčen in s prispevki neobremenjen le tisti del odpravnine, ki ne presega že omenjenega zneska 4.063 EUR. 

Solidarnostna pomoč pripada delavcu ali njegovemu družinskemu članu, in sicer:
  • v primeru smrti delojemalca ali njegovega družinskega člana, do višine 3.443 evrov;
  • v primeru težje invalidnosti ali daljše bolezni delojemalca ter elementarne nesreče ali požara, ki prizadene delojemalca, do višine 1.252 evrov.
Vajeništvo se poskusno začne  uvajati v šolskem letu 2017/2018. Za prvo leto načrtujejo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer: oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Uredba pa sicer določa plačila vajencem za obvezno praktično delo; ta se ne všteva v davčno osnovo dohodka glede na letnik šolanja:
  • 84 evrov na mesec za 1. letnik;
  • 126 eurov na mesec za 2. letnik;
  • 167 eurov na mesec za 3. letnik;
  • 167 eurov na mesec za 4. letnik.
Dostopno na: http://data.si/blog/2017/02/20/komu-pripada-nadomestilo-za-loceno-zivljenje-komu-terenski-dodatek/